Menjalnik valut

Kdaj uporabite menjalnik valut? Zagotovo takrat, ko vas zanima, koliko dobite pri pretvarjanju iz ene v drugo valuto. To je takrat, ko nas zgolj firbec muči ali pa, ko se pojavi potreba, kam potujemo, itd. Kakorkoli, ker informacijo običajno potrebujemo takoj, bomo seveda želeli v tistem trenutku in to je najlažje storiti kar preko spleta, saj so nam na voljo pretvorniki valut kadarkoli in kjerkoli, če le imamo dostop do interneta.

Ker je menjalni tečaj običajno spremenljiv in se lahko spreminja iz minute v minuto, je prav, da to preverimo takrat, ko potrebujemo. Zato, da bomo dobili točne in zanesljive informacije in bodo te aktualne. Menjalni tečaji so nam tako na voljo kar na spletu in je dovolj, da v pretvornik ali menjalnik valut vpišemo samo iz katere v katero valuto pretvarjamo ter znesek. Gre za najbolj enostavno rešitev, ko potrebujemo tovrstno storitev.

Valut je kar nekaj različnih in tako se bomo morali seveda opredeliti med temi, ki so za nas v tistem trenutku zanimive. Torej, če potrebujemo kune, ker bomo zapravljali na Hrvaškem, bomo preverili menjalni tečaj kun. Če potrebujemo dolarje, nas bo zanimal zgolj menjalni tečaj dolara, itd. Kakorkoli, lahko pa seveda samo spremljamo menjalne tečaje, ker nas zanima, kako stabilna je določena denarna valuta. In tudi v tem primeru je menjalnik valut najboljša rešitev za ugotavljanje in spoznavanje določene denarne valute.

Denar je seveda pomemben, velikokrat bomo slišali, da ni vse v njem in ne glede na to, ali se s tem strinjamo ali ne, se bomo strinjali, da je potreben in skoraj brez tega ne moremo kakovostno živeti. Zato je prav, da za svojo lastnino skrbimo in se zavedamo vrednosti denarja, ne glede na to, kakšna valuta nas zanima ali je domača plačilna valuta. Pri nas je to euro, če pa gremo kam drugam, kjer je druga plačilna valuta domača, je prav, da poznamo njeno vrednost in si tako znamo predstavljati pravo cenovno vrednost. Zato, da nam tudi, zaradi nevednosti se ne zgodi, da se uštejemo ali pa preplačamo določeno stvar ali storitev. In pretvornik ali menjalnik valut je najboljša rešitev za pretvarjanje iz valute v valuto.

Eli: Kot Miller, Ligety, Grange

 

Eli Plut je prvič na smuči stopila že takrat, ko mnogi še komajda lovijo svoje prve korake – pri dveh letih. Pri štirih je začela resneje trenirati v smučarskem klubu Olimpija in sedaj je trdno prepričana, da bo v smučanju nekoč v samem svetovnem vrhu. Kaj v vrhu, med tremi najboljšimi smučarkami na svetu želi biti mlada obetavna devetošolka, članica smučarskega društva Novinar. Smučarsko društvo Novinar že vrsto let skrbi za mlade smučarje s področja Ljubljane. Iz vrst smučarskega društva so nekoč že prišli smučarski šampioni kot so Mateja Svet, Rok Petrovič, Veronika Šarec. Zakaj ne bi na poti med zvezde uspelo tudi Eli Plut?

”Za smučanje so me že zelo hitro navdušili starši. Že pri dveh letih sem se naučila smučati, pri štirih pa trenirati pri SK Olimpija,” je o svojih prvi korakih povedala Eli. Sedaj Eli tekmuje v kategoriji starejših deklic in nas je seveda zanimalo, kakšna je razlika glede na mlajše starostne kategorije – ali je morda nekoliko težje priti do dobrih rezultatov? ”Težje ni, razlika je predvsem v tem, da moraš biti tukaj precej bolje kondicijsko in fizično pripravljen, da zmoreš toliko treningov ter da na njih daš vse od sebe.” Štirinajstletna smučarka na snegu preživi približno sto dni na leto, zato je seveda potrebno biti kar dobro kondicijsko pripravljen.

Po poti vzornikov v sam svetovni smučarski vrh

“Na snegu preživim približno sto dni na leto, pred tem pa so seveda potrebni kondicijski treningi. Pred sezono treniramo skupaj, prav tako v poletnih počitnicah, če pa smo sami na morju, prav tako treniramo po individualnem programu. Ko v Sloveniji še ni snega, gremo velikokrat v Švico, zadnja leta pa tudi za dobrih šestnajst dni na Norveško,” pravi mlada smučarka, ki ima kar nekaj vzornikov – pravzaprav ima kar za vsako smučarsko disciplino svojega.

”V slalomu je to Jean-Baptiste Grange, v veleslalomu Ted Ligety, v smuku in superveleslalomu je najboljši Bode Miller,” se Eli kar pogumno podaja po poti svojih zvezd in napoveduje: ”Rada bi prišla na tekme svetovnega pokala in bila tam med tremi najboljšimi. Nekoč pa bi morda želela tudi na olimpijske igre.” Rezultati kažejo, da je Eli na dobri poti, saj je članica otroške medregijske reprezentance. V sezoni 2007/2008 je dosegla 3. mesto v skupnem seštevku pokala starejših deklic ter na državnem prvenstvu zasedla 3. mesto v superveleslalomu. Vidne uvrstitve je dosegala na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, med drugim je osvojila 13. mesto v slalomu in 8. mesto v veleslalomu na Trofeo Toppolino – neuradnem otroškem svetovnem prvenstvu. A pravi, da jo na tekmah ni nič strah, saj jo vedno spremlja mama. Kateri pa so tisti uspehi, ki so najbolj vtisnili v njen spomin? ”Zagotovo prvo mesto na državnem prvenstvu pri mlajših deklicah, 1. mesto v Val d’Iseru ter dobri rezultati na Toppolinu.” In kako je stati na najvišji stopnički? ”To je kot ena nagrada za trdo delo in si jo najverjetneje zaslužiš, če si progo dobro odpeljal.”

Moj trener je najboljši Zaradi smučanja je Eli precej odsotna iz šolskih klopi. Ji to povzroča kaj težav?

”V šoli precej manjkam in zaradi tega imam s kakšnimi učitelji nekaj težav, a jih vse sproti rešimo. Včasih mi pri reševanju težav z njimi pomaga tudi psihologinja. Precej mi pomagajo tudi sošolci,” pravi bodoča gimnazijka, ki vadi pod budnim očesom trenerja Andraža Krašovca: ”S trenerjem se ‘ful’ dobro razumeva, je najboljši trener. Včasih se tudi krega, če ne odpeljem dobro, ampak potem v naslednji vožnji odpeljem bolje, grem na ‘ful’,” pravi Eli in dodaja: ”Zelo rada vozim superveleslalom, ker gre zelo hitro, najboljši od vsega pa so skoki.”

Eli lahko uspe, potenciala je v Sloveniji dovolj

Bo Eli na njeni poti uspelo? To smo povprašali trenerja perspektivne smučarke Andraža Krašovca: ”Eli na treningih vleče cilj, ki si ga je postavila in ta je tako velik, da je tudi takrat, kadar ji je težko, sposobna to premagati in gre z dvignjeno glavo naprej. Lahko ji uspe, vse možnosti ima, ampak na koncu se mora ‘poklopiti’ veliko faktorjev. Ampak če imaš cilj in če imaš takšno voljo kakor jo ima ona, potem so te možnosti še toliko večje.”

Glede na to, da Krašovec dela z mladimi, nas je zanimalo, kakšen je slovenski smučarski podmladek. Ali obstaja kaj tistega pravega potenciala, ki je potreben za vrhunske dosežke?

”Potenciala je še vedno dovolj. Sta pa tukaj samo dva dejavnika, ki vplivata na to, koliko ga je. Prvi dejavnik je finančni faktor. Vemo, da je smučanje zelo drag šport in da si ga lahko privoščijo le tisti, ki so bolje situirani. Takšni imajo avtomatično bolj razvajene otroke in tukaj je en začaran krog. A vseeno mislim, da je potenciala dovolj, ampak razlika pa je, da se današnji otroci več ne igrajo zunaj z žogo, tako kot smo se mi, ampak se igrajo v virtualnih svetovih na računalnikih in to je še en faktor, ki manjša naš potencial. Ampak verjamem, da bi lahko bila naša ‘smučarija’ ob dobri finančni ‘injekciji’ na precej visoki ravni, saj imamo kljub vsemu nekaj potenciala.”

Da je zelo pomembna volja dokazuje Eli, ki se po strminah spusti tudi takrat, ko je zunaj krepko pod ničlo. ”Tudi, ko je mrzlo, rada treniram, ker z veseljem treniram in uživam ko smučam. Tudi, ko sem utrujena, še grem rada na kakšno ‘furo’.”

Verjamemo, da ima Eli vse, kar mora imeti vrhunski športnik, predvsem pa ima obilo dobre volje, ki jo morda nekoč pripelje tja, kamor jo sedaj vodijo sanje …

Vas zanima kje ona išče njega v Sloveniji?

klepet.si ima vse napredne funkcije za hitro in odlično spoznavanje. Člani si lahko med seboj izmenjujejo privatna sporočila, dodajajo in gledajo fotografije, pošiljajo Hot or not Hot, ocenjujejo slike ostalih članov, prilagajajo svojo profil po svojih željah, prav tako lahko vidijo kdo je obiskal njihov profil, ocenjujejo ostale uporabnike, pišejo komentarje in še veliko več.

Prijava je hitra, enostavna in brezplačna. Čakajo vas novi prijatelji, zmenkarije ali izkoristite prosti čas.
Čakajo vas napredne funkcije, takojšen klepet, napredno flirtanje in še veliko, veliko več…

Profil lahko prilagodite svojim potrebam in ga po želji spreminjate. Postanite opazni v množici članov.

Zakaj se prijaviti v servis klepet.si

Prijava je hitra in preprosta in vam omogoča obilo naprednih možnosti. Komunicirate lahko s somišljeniki, iščete partnerja, objavljate fotografije in sodeljujete v debatah na spletnih forumih. Prav tako je na voljo tudi sekcija ona išče njega, ker bodo lahko vsi moški, našli svojo partnerico. Prav tako vam prvi v Sloveniji ponujamo možnost komuniciranja z Web messengerjem, možnost komuniciranja v spletnem klepetu, lahko pa pišete tudi svoj osebni dnevnik (blog). Postanite del hitro rastočega servisa spoznaj.com še danes.
Kaj lahko počnem?

Ko boste registrirani na spoznaj.com, in ko boste vašo prijavo potrdili, boste lahko spoznavali sorodne ljudi, iskali prijateljstva, iskali prijatelje za skupne aktivnosti ali pa iskali partnerja. Na voljo boste imeli več vrst komuniciranja od pošiljanja privatnih sporočil, flirtanja do skupnega klepeta v večih spletnih sobah. Prav tako vam bo na voljo tudi ocenjevanje slik ostalih uporabnikov, komentiranje in sodelovanje v spletnih forumih. Vsak uporabnik lahko tudi po svojih željah in v okviru zmožnosti spreminja lastnosti svojega profila, dodaja javne in privatne slike in še marsikaj.

Komu je namenjen klepet.si?

Klepet.si je namenjen vsem, ki si želite druženja, iskanja prijateljev ali samo preganjanju dolgčasa. Za uporabo storitve spoznaj.com morate biti stari vsaj 18 let. Ob registraciji potrjujete da ste na dan registracije stari vsaj 18 let ali več.

Brezplačno vedeževanje na Teodozij.si

Kolikokrat se znajdete v situaciji, ko mogoče ne vidite izhoda in bi za pomoč potrebovali višjo silo? Veliko je pred nami skritih stvari in pravzaprav skoraj nikoli ne vemo, kaj nas v prihodnosti čaka. Vsak dan je nova priložnost za uspeh, ampak tudi za nesrečo, slabe odločitve, ipd. In velikokrat bi potrebovali kakšen namig, kako ravnati v določeni situaciji. Zanimivo pa je prav to, da so pred nami rešitve in, da jih moramo tudi izkoristiti, ne glede na situacijo nam je narava dala vse možnosti za rešitev kateregakoli problema. Tudi takšnega, ki zadeva našo prihodnost in vsega kar je s tem povezano. Dala nam je ljudi, ki imajo prav poseben dar videnja in nam lahko pomagajo pri marsikateri odločitvi. Dala nam je vedeževalce. Seveda pa je želja vsakega od nas brezplačno vedeževanje, zakaj ga ne bi koristili, ko pa se nam nudi.

Kako poteka brezplačno astrološko vedeževanje?

Popolnoma jasno nam je, da je tudi vedeževanje usluga, za katero bomo morali nekaj odšteti. Navsezadnje običajno tudi vedeževalci živijo od tega in svoj dar ne koristijo samo za to, da pomagajo drugim ljudem, pač pa tudi da živijo od njega, kar nam je jasno. Glede na to, da nam pa nudijo izjemne odgovore in namige, svetovanje, nas usmerijo in pomagajo v veliko različnih situacijah, bo verjetno ta strošek zanemarljiv. Pa vendar, pred nami je tudi možnost za brezplačno vedeževanje. Mogoče gre za kakšno malenkostno svetovanje ali pa velike reči. Odvisno tudi od tega, kdo nam bo vedeževal in koliko nam je pripravljen povedati popolnoma brezplačno.

Na žalost pa so med vedeževalci tudi takšni, ki mogoče zgolj izkoriščajo stisko ljudi in seveda ne moremo zaupati vsakemu, velikokrat nas lahko ti razočarajo, spet po drugi strani pa nas presenetijo s pravimi odgovori. In prav brezplačno vedeževanje je tisto, ki nas mogoče lahko prepriča, da nekdo ki nam je vedeževal govori resnico. Gre za nekakšen test, ali se je vedeževalec dobro odrezal in nam že pri brezplačnem vedeževanju ponudil prave odgovore. Če nam nudi to možnost, potem zagotovo verjame v svoj dar in svoje sposobnosti in se ne boji tega, da nas ne bi prepričal.

Namizna družabna igra RA

VSEBINA IN PREGLED: Namizna družabna igra RA, avtorja uspešnic kot so Euphrat & Tigris, Modern art in Taj Mahal dr. Rainerja Knizie,, se lahko šteje v sam vrhunec oblikovanja namiznih družabni iger. V igri RA igralci gradimo starodavno egipčansko civilizacijo, s pomočjo različnih ploščic, katerij je več vrst. Na ploščicah se nahajajo različne zgradbe, civilizacije, njive, poplave, uničenja, zlatniki, faraoni in bogovi. Poleg ploščic v škatli dobimo tudi igralno ploščo, lesene vrednostne ploščice, denar, in figuro RA. Cilj igre je zbrati čimveč ploščic in ih ovrednotiti z zmagovalnimi točkami. Zmaga igralec z največ zbranimi točkami.

NAČIN IGRANJA: Na začetku igre se vse ploščice pospravijo v vrečko, in se iz nje kasneje vlečejo ena po ena. Vsak igralec prejme denar in vrednostne ploščice s številkami od 1 do 13, vendar pa je na koncu seštevek njihovih vrednosti enak za vse igralce. Ko med seboj igralci izberejo začetnega igralca, ta povleče prvo ploščico iz vrečke in jo položi na igralno ploščo. Na njej se nahajata dve vrsti (spodnja in zgornja) za odlaganje ploščic. V zgornjo vrsto se odlagajo rjave ploščice RA, v spodnjo vrsto pa vse ostale ploščice. Igralci eden za drugim vlečejo ploščice in jih polagajo eno poleg druge na igralno ploščo, vse dokler se nekdo med njimi na odloči da bi ploščice ki se nahajajo na igralni plošči vzel zase. V tem primeru glasno izgovori besedo RA in predse postavi figurico RA. Figurica (RA kroži med igralci in nakazuje kdo je na potezi).Iigralec na njegovi desni od igralca, ki je sprožil dražbo, nato lahko ponudi vrednostno ploščico z katero bi kupil ploščice z igralne plošče ali pa od dražne odstopi. Nato je na vrsti igralec na njegovi desni in vse naokoli do igralca ki je dražbo sprožil in je na vrsti zadnji. Igralci lahko bodisi povišajo prejšnjo prednost ali pa odstopijo. Dražba poteka samo en krog, tako da je vsak izmed igralcev samo enkrat na potezi, potem se dražba zaključi. Igralec, ki je na dražbi zmagal, odloži svojo leseno vrednostno ploščico na igralno ploščo in z nje vzame drugo ploščico, ki je bila prej tam. Novo ploščico potem obrne na hrbet in s tem pokaže vsem da je eno ploščico že porabil, tako da mu jih ostane samo še nekaj, odvisno od števila igralcev. Nove ploščice bo uporabil v naslednji fazi. Potem se ponovno nadaljuje vlečenje novih ploščic, dokler eden izmed igralcev ne želi kupiti novih ploščic ali pa dokler, nekdo ne izvleče ploščice RA. V tem primeru se zgodi prisilna dražba. Če nihče od igralcev ne kupi ploščic, se cela vrsta vrže stran. Igralna faza se zaključi, ko se zgornja vrsta napolni z rjavimi RA ploščicami.

TOČKOVANJE IN ZAKLJUČEK: Igralci preštejejo ploščice, ki so jih zbrali skozi igro z zmagovanjem na dražbah. Omenili smo že da so ploščice različne zato je tudi nihova vrednost in način točkovanja popolnoma različen. Kdor zbere največ faraonov dobi 5 točk, kdor jih zbere najmanj izgubi 2 točki. Za vsakega boga, ki ga je igralec zbral prejme 2 točki, Za vsako polje prejme 1 točko pod pogojem da ima tudi poplavo. V primeru če nima nobene ploščice civilizacije, igralec izgubi 5 točk, za 3 prejme 5 za 4 prejme 10 in za vseh 5 prejme 15 točk. Vsaka ploščica z zlatniki igralcu prinese 3 točke, ploščice zgradb pa mu šele na koncu prinesejo veliko število točk, pod pogojem, da je zbral veliko število različnih ploščic. Igralci potem vse točke preštejejo, in določi se zmagovalec. Namizna igra RA je preprosta družabna igra, lahka za učenje in zelo premetena za igranje. Potrebna je velika mera občutka za pravi čas, ravno pravšnji balans med pohlepom in zdravo pametjo, pravočasno vedenje kdaj se je treba ustaviti, saj so poleg vseh prej naštetih ploščic v vrečki tudi ploščice uničenja, ki uničujejo že zbrane ploščice, poljij, faraonov, zgradb ali civilizacij.

S heterogeno in kakovostno kandidatno listo trdno prepričani v uspeh

Kot državljan te države in hkrati član stranke Zares, ki je kljub strahotno nizkim udarcem in inkvizicijsskem umedijskemu linču še zbrala toliko moči in volje, da se je pretepena in pohabljena pobrala in pogumno podala na ta, za stranko zares nič kaj prijazen križev pot; ki ima torej navkljub vsemu temu, še vedno vizijo, zlasti pa voljo in željo po spremembah, po kolikor toliko normalni državi, ki bo gospodarsko uspešna, socialno pravična, človeško topla in prijazna, pa seveda strpna in razumevajoča do vseh, ki razmišljajo drugače in s svojo glavo; ki že živijo ali pa želijo živeti drugače in v nasprotju s tradicionalnimi vrednotami, če pri tem svojem načinu le ne posegajo v pravice drugih ali te njihove pravice ogrožajo se seveda pridružujem vsem dobrim željam po čim boljšem rezultatu stranke Zares na decembrskih volitvah.

Zato navkljub črnim napovedim večine agencij, ki Zaresu zadnje čase pripisujejo le 1 odstotno podporo slovenskega volilnega telesa, ne gre izgubiti upanja, da s svojimi kandidati ne bi (z)mogli priti v parlament. Kot opozicijska stranka seveda. Ki bo delovala konstruktivno in ne bo zlorabljala referendumov ali drugih institutov odločanja za lastno promocijo in v lastno korist in hkrati v škodo države oziroma njenih državljanov. Ki ne bo v predvolilni kampanji obljubljala državljanom, da bo znižala kazni za prometne prekrške, jim dajala kakšne druge odpustke in upe ali jih znavajala v greh.

Zato, da ne bom predlog, že vnaprej opozarjam Zaresove protagoniste, ki bodo v predvolilni kampanji nastopali v javnosti na sledeče: povejte svojim državljanom, da je energetski projekt TEŠ 6 zgrešen in tudi kdo ga je zagrešil, nikakor pa ne omenjjajte referenduma o zaustavitvi nadaljnje gradnje teša 6, ker je za ta referendum vlak že zdavnaj odpeljal.

Referendum o tako megalomanskem, pregrešno dragem in okoljsko spornem projektu bi morali tisti, ki so leto za letom instiitut referenduma uporabljali in zlorabljali za lastno promocijo, razpisati kar sami, saj so se tudi sami za ta projekt odločili, ve se, minister Vizjak v Janševi vladi je izdal energetsko dovoljenje, vodstvo TEŠ 6 pa je z Alstomom podpisalo poogodbo, ki jo je praktično nemogoče razveljaviti oziroma jo ustaviti brez škodljivih finančnih posledic za državo Slovenijo. Med drugim tudi po zaslugi Zagožnovega nepoznavanja jezika, v katerem je bila pogodba napisana

Referendum za ali proti nadaljnji gradnji TEŠ-a 6 pa je treba odmisliti tudi zaradi Lahovnikove javne izjave: blok 6 se bo gradil, pa naj stane kolikor hoče!

No, takrat je bil Lahovnik minister za gospodarstvo in tudi (še) član stranke Zares. Tega ne smemo pozabiti. In očetje tega najbolj transparentnega projekta, poleg nakupa Patrij seveda, ki so mojstri sprenevedanja in pripisovanja svojih grehov drugim, bodo znali to kajpak spretno izkoristiti v svoj prid.

Res je, gospod Lahovnik, tudi zaradi Teša 6 bo prihodnjo vlado zelo bolela glava. Mislim, da še najbolj ravno zaradi Teš-a 6. Prihodnje generacije pa bo glava bolela tudi zaradi onesnaženega zraka, ki ga bodo prisiljene dihati, še posebej pa zaradi cene elekktrike, ki jo bo proizvajal TEŠ.

Zares škoda, gospod Lahovnik, da vas ne bo zraven.

Končno pa se z nadaljevanjem projekta izgradnje Teša 6 (upam, da ne vsaj za vsako ceno!) strinjajo oziroma mu ne nasprotuje noben predsednik od treh favoriziranih političnih strank (JJ, GV, ZJ), katerih troboj bomo danes zvečer po salomonski uredniški odločitvi (nacionalne ali javne?) RTV hiše gledali v Pogledih, namesto mnogoboja prav vseh strank, ki se imajo vendar pravico pred slovenskim ovčestvom enakovredno in v fer pleju pomeriti med seboj.

Žal bo med tistimi, ki se zavzemajo za nadaljevanje gradnje Teša 6 (za vsako ceno?), tudi Pozitivna Slovenija ZJ, kar me še posebej žalosti.

Predvolilni programi in mi

Ce se ne motim, bomo imeli letos prvic v politicni zgodovini nase mlade drzave priloznost, ze pred volitvami primerjati programsko ponudbo kar nekaj strank, ki zelijo jeseni participirati v vodenju drzave; ja, seveda, tudi socialni demokrati bomo med njimi.

Ker bodo najrazlicnejsi ekonomski analitiki od skrajno liberalnega, torej bogu trga zapisanega, pa tja do v absolutno sposobnost Drzave zaverovanega svetovnega nazora, ze zelo kmalu zaceli secirati in razvrscati programe, jih ocenjevati glede na njihovo moznost pripeljati Slovenijo na vrh katere koli gore ze oziroma svetilnika, lahko pricakujemo vroce poletje in se bolj z elektriko nabit del strokovne razprave v predvolilnem casu. Ja, seveda je jasno, da je zgolj moja pobozna zelja, da bi bila razprava pred volitvami lahko tudi strokovna in, da bodo po vsej verjetnosti volitve zmagovali najrazlicnejsi populizmi crno-bele logike, vendar pa je zato se toliko bolj nasa naloga, da se v nasem programu spustimo s piadestala tako imenovane “”strokovnosti”” na raven razumljivega do te mere, da za posamezno sporocilo ne bomo potrebovali vec od enega stavka.

Nekateri programi so bili v zadnjem casu ze predstavljeni in 5. julija je obljubljeno, da bomo tudi socialni demokrati sprejeli Alternativni vladni program za obdobje 2007-2013. Pri tem se mi zastavlja kar nekaj vprasanj o ZAKAJ smo ga pripravili in tudi KAKO je prislo do njega?

Zakaj ga torej potrebujemo? Zato, ker imamo resni namen zmagati na volitvah in ga bomo, potemtakem, potrebovali. Zato, ker zelimo volilcem in volilkam pokazati, kaksna bo “”nasa (skupna) pot”” do boljsega zivljenja in sozitja v Sloveniji; izbira bo potem itak njihova. Zato, da bodo tudi nasi bodoci partnerji v vladi vedeli, od cesa ne odstopamo in kaj lahko od nas pricakujejo (in, mogoce se bolj pomembno, cesa ne…).

Vendar pa predstavlja priprava vsakega strateskega dokumenta predvsem proces, v okviru katerega se ustvarjajo strokovne skupine, izvajajo partnerske razprave z cim vec ciljnimi skupinami tako strokovne, kot tudi splosne javnosti, skratka proces v okviru katerega se ustvarja kriticna masa pripadnikov idejam in ideji, da bodo spremembe ter poti zapisane v programu, odslikavale tudi vsaj delcek realnosti posameznika in posameznice, soudelezene v tem procesu. Program mora torej biti razumljen kot skupni rezultat nekega procesa, v katerem je bilo soudelezenih – tako ali drugace – cim vec “”ljudi, ki mislimo dobro””.

Priprava dolgorocnega strateskega dokumenta razvojne narave – in program stranke, ki zeli vladati to tudi je – nikakor ne sme biti omejen na ozko skupino strokovnjakov in strokovnjakinj, ki tam na Levstikovi, v prevrocih podstresnih cumnatah in brez klima naprav, svicajo, ko jim profesorji, poslanci ter strokovnjaki razlicnih neodvisnih institutov skupaj nosijo materiale, ki naj bi govorili o “”nasi skupni poti””. Borut rad v svojih nastopih poudarja, da je v pripravo AVP bilo vkljucenih 300 posameznikov in posameznic; to me vse prevec spominja na zaklinjanje Velikega Reformatorja JPD-ja in Velikega Vodje JJ-ja, kako nas je bilo pri reformah aktivno vkljucenih preko 200 ljudi. Ma, koga pa briga stevilka?! Kar je pomembno je, da ljudje program vzamejo za svojega, to se pa lahko zgodi samo v primeru, da so sodelovali pri njegovem ustvarjanju. In vladnih reform ljudje takrat niso vzeli za svoje, ker niso bili dovolj vkljuceni v njihovo pripravo, ker je vladajoca politika delala s figo v zepu – pac. A se lahko AVP-ju zgodi kaj podobnega?

Problem priprave vsake “”globalne strategije””, kot je to vladni program neke stranke je, da ima pripravljalec nemogoco nalogo, da najde zlato sredino med tem, da “”smo vsi vkljuceni in vsi enako pomembni”” ter tem, da se usmeri na najvec 3-5 prioritetnih podrocij – bolje 3 kot 5(…) – ter jasno pove, kaj je pomembno, vse ostalo pa je potem pac “”manj enako pomembno””.

Vendar je to zlato sredino mogoce najti v cim bolj participativnem in torej partnerskem procesu priprave programa. Tako kot mora vodstvo vsake politicne stranke cim bolj ziveti in dihati s potrebami in zivljenjem clanstva, saj le to zagotavlja trajnost stranki in njenim uspehom na obcasnih volitvah, tako mora tudi ozja strokovna skupina, ki pripravlja bodoci vladni program neprestano testirati svoja videnja in ideje z ljudmi “”na terenu””.

Ce tega zadnjega ni v zadostni meri, program ne more zaziveti – niti pred volitvami, se manj pa po njih.

Kralji živali na drugem koncu sveta

Kaj imata skupnega kralj žival in ameriška prestolnica Washington? Oba sta glavna – eden med živalmi drugi med ameriškimi mesti. Skupno jima je tudi to, da sta oba mogočna in divja. A skupno jima je še nekaj izjemno pomembnega – to so Iva, Andraž in Rok. Saj se spomnite Kraljev živali, zmagovalcev Kviza National Geographic Junior, kajne? Iz savane nadebudnega znanja in odličnega skupinskega duha, ki so ga pokazali na tekmovanjih, so za nagrado odleteli na drug konec sveta. Čakalo jih je nenavadno potovanje …

Po dolgem letu čez ocean, ki traja več kot osem ur, so se premaknili v drug časovni pas, kar pomeni, da so lahko vsak dan vstajali kar šest ur kpozneje kot ti v Sloveniji. No, seveda so šli tudi vsaj šest ur pozneje v posteljo. Vmes pa so v vročih sončnih dneh raziskovali ameriško prestolnico. Začeli so pri Beli hiši.

Na poti do tja so, podobno kot lanske zmagovalke Kviza NGJ Sovice, ugotovili, da v parkih tega mesta živijo najmanj boječe veverice na svetu. No, morda res ne na svetu, so pa vsekakor veliko manj boječe kot tista mala bitja s košatim repom v naših gozdovih. In kaj je na njih še drugačnega? Andraž je ugotovil, da so njihovi repi veliko manj košati kot repi naših veveric. Rok in Iva sta se o tem želela prepričati čisto od blizu.

Ena največjih prednosti potepanja po ameriški prestolnici je ta, da lahko v večino muzejev vstopaš brezplačno. In v njih se da marsikaj videti. Muzejska pot Kraljev živali se je začela v Prirodoslovnem muzeju. Tam so na njih prežali dinozavri, mamuti in druga nenavadna bitja.

Ogledali so si zbirke dragih kamnov in veste, kateri so bili Ivi najbolj všeč? Ja, diamanti, kaj pa drugega.

Bilo je zelo vroče! V glavah zaradi vznemirjenja pa tudi na koži, saj je v tem času poletje v ameriški prestolnici na vrhuncu. Na srečo pa se da v zavetju sence dreves, ki so povsod po mestu, spet normalno zadihati. Če pa vročina le povzroči preveč preglavic, si lahko privoščiš tudi kopel. Pod veliko belo zgradbo, ki ji pravijo US Capitol, v njem pa se sestaja ameriški kongres, je velik vodnjak. V tem dnevu nismo bili edini, ki smo v njem poiskali osvežitev. Z nami so bili tudi Leopardi, zmagovalci Kviza National Geographic Junior v Črni gori.

Večina muzejev stoji ob eni sami aveniji, kot pravijo širokim cestam v tem mestu. Kralje živali je zaneslo tudi v Vesoljski muzej. V njem hranijo nekaj izvirnih delov raket, ki so nekoč plule po vesolju. Ogledati in dotakniti pa se je mogoče še veliko drugih raketoplanov in vesoljskih plovil, ki so natančne kopije tistih pravih, ki so opravljale naloge v vesolju.

Dnevi so tekli in čas je bil, da se vkrcamo na podzemno železnico ter odpeljemo iz središča mesta v nekoliko oddaljen Živalski vrt. Tam živita velika panda in njen mladiček. Čeprav sta se skrivala pred vročino v svojih senčnih brlogih, nam je za trenutek uspelo ujeti leno pretegovanje mame pande. Na poti skozi veliki živalski vrt pa lahko od skrbnikov živali izveš veliko novega. Ali veš, čigavega rogovja se dotika Rok?

Si predstavljaš, kako se je v ogromnem kombiju voziti po kitajski četrti mesta, mimo hiš bivših ameriških predsednikov in se sprehajati po najnovejših prostorih Veleposlaništva republike Slovenije v ZDA? Kralji živali so doživeli prav to. Kiro Skrt, mentorico naših kvizkotov in njih same, je tako prijazno sprejela odpravnica poslov Miriam Možgan. Kako daleč od doma smo!

Dan pred odhodom pa je Kralje živali čakala še poslastica. Sprejem na Društvu National Geographic Society.

Društvo National Geographic Society so ustanovili že pred 119 leti. V tem času so se raziskovalci, fotografi in znanstveniki, ki delujejo v društvu, dotaknili skoraj vsake pedi našega planeta.

Veš, katera revija je osnova za naš NG Junior? Imenuje se National Geographic Kids, ki izhaja že več kakor 30 let!

Katera barva bi ti bila tu najbolj všeč? Katera fotografija se ti zdi bolj zanimiva? Z odgovori na taka vprašanja so Kralji živali in Leopardi urednicam NG Kidsa pomagali pri nastajanju decembrske številke. Tako je! Prav je napisano – pri decembrski številki NG Kidsa, ki je že skoraj končana. To je dokaz, da se revije, ki jih bereš doma mesece pozneje, načrtujejo že veliko prej. In pomoč vsakega juniorskega očesa je zelo dragocena.

Petdnevni obisk Washingtona je minil zelo hitro. Kako tudi ne, saj je tam tooooooooliko stvari, ki kar čakajo, da jih vidiš in preizkusiš. Vseeno pa je bil v teh dneh čas tudi za zabavo in nove prijatelje.

Teniška zveza Slovenije – Državno prvenstvo do 16 let

Prva nosilca sta prišla čisto do konca – osvojitve naslova državnega prvaka

Rogaška, 11.1.2005

Aljaž Bedene in Taja Mohorčič sta prvenstvo začela kot favorita za zmago ne samo zaradi dejstva, da sta bila prva nosilca, ampak tudi zaradi zelo prepričljive forme na nekaj turnirjih pred državnim prvenstvom. Napovedi so se uresničile – oba se domov vračata s pokalom za prvo mesto in z bogato bero točk. Prav gotovo je nekoliko bolj vesela Taja, saj je osvojila naslov najboljše tudi v dvojicah (skupaj s Aljo Zec Peškirič, medtem ko je Aljaž v paru s svojim bratom Andražem klonil v finalu proti Pintariču in Kovačiču.

V finalnem nastopu deklet je Kaja pokazala izredno zanesljivo in zrelo igro, njene zmage ne more skaziti niti predaja Grganove (poškodba). Podobno se je zgodilo v finalu fantov, Andraž je predal finalno tekmo že po prvi igri. Ĺ ušlja se o namerni predaji; kot kaže, bo tekmovalna komisija imela precej dela, da bo ugotovila regularnost rezultata v finalu fantov. če se ugotovi, da so trditve resnične, potem Andraža prav gotovo čaka huda kazen. Počakajmo na razplet dogodkov!

Finalista – Aljaž in Andraž Bedene

Jutri za naslove v konkurenci posameznikov

Rogaška, 10.1.2005 ob 21:00

Medtem ko so pri fantih v četrtfinalu potekali ostri boji, je bilo pri dekletih vse dokaj enostransko – vsi dvoboji so bili zopet odločeni v dveh nizih. V prvem polfinalu se bosta pomerili prva nosilka prvenstva Taja Mohorčič in Mika Urbančič, v drugem pa Maša Grgan in Jasmina Kajtazovič.

Fantje so, kot že rečeno, pokazali bolj izenačeno igro. Predvsem je hud boj potekal med Mariborčanom Ternarjem in Koprčanom Tavčarjem, ki ga je dobil prvi s 57 63 63. Prav lahko da bo jutri v finalu ponovno prišlo do bratovskega obračuna obeh Bedentov, ki ga bosta skušala preprečiti Ternar in Pintarič.

Danes so odigrali tudi že finale dvojic; Karko Pintarič iz Ptuja in Klemen Kovačič iz Ljubljane sta z zmago 64 67(1) 61 nad bratoma Bedene postala nova državna prvaka. Pri dekletih sta naslov najboljših osvojili Mojstrančanka Alja Zec Peškirič in Ljubljančanka Taja Mohorčič z zmago 64 46 60 nad Križman Manco in Miko Urbančič.

Pri fantih na hladno še 5. nosilec Kovačič, dekleta vztrajajo

Rogaška, 10.1.2005

Po drugem kolu je pri fantih ostalo še šest nosilcev (poslovil se je Klemen Kovačič, ki je izgubil proti Koprčanu Tavčarju), pri dekletih pa so v četrtfinalu še prav vse; čeprav smo danes pričakovali hujše boje, se je zgodilo nasprotno – nosilke so se gladko, zopet brez izgubljenega niza, uvrstile v četrfinale, ki bo v obeh konkurencah še danes.Â

Vseh osem nosilk v drugem kolu

Rogaška, 9.1.2005

Danes se je v Rogaški nadaljevalo državno prvenstvo do 16 let, prvo kolo posameznic ter četrt in polfinale dvojic so odigrala dekleta. Vseh osem nosilk je delovalo zelo zanesljivo, saj niso izubile niti enega niza. Nasploh so bile razlike v prvem kolu zelo velike; dvoboji so potekali zelo hitro, niti en dvoboj ni trajal tri nize, samo dva niza sta bila odločena po podaljšanih igrah, tie-breakih.

Jutri seveda pričakujemo več ognja, igralo se bo drugo kolo in četrtfinale posameznikov tako pri fantih kot tudi pri dekletih.

V finalu dvojic se bosta za naslov državnih prvakov v konkurenci fantov pomerila “”duo Aljaž in Andraž Bedene”” proti Karlu Pintariču in Klemnu Kovačiču, v konkurenci deklet pa Alja Zec Peškirič in Taja Mohorčič proti Manci Križman in Miki Urbančič.

Izmed nosilcev izpadel samo Ljubljančan Rok Popov-Ledinski

Rogaška, 8.1.2005

Na državnem prvenstvu do 16 let so danes odigrali 1.kolo posameznikov in 1. ter 2. kolo dvojic.

V konkurenci posameznikov so vsi nosilci z izjemo 8. nosilca Roka Popov-Ledinskega delovali zelo zanesljivo. Rok je izgubil proti Eneju Boninu iz Kopra in sicer gladko s 62 61. Teoretično lahko pride do obračuna dvojčkov iz Kopra Roka in Eneja Bonina proti dvojčkoma iz Ljubljane, ki pa tekmujeta za TK Idrija, Aljažu in Andražu Bedenetu. Ljubitelji smučanja se prav gotovo spominjajo bratov Mahre iz ZDA in številnih ugibanj o regularnosti nastopov enega in drugega (dvakrat naj bi nastopil tisti, ki je v boljši formi, itd.). Prav gotovo bo prišlo do podobnih namigovanj iz taborov nasprotnikov omenjenih “”dvojnih parov””, tako da prosimo starše, da jih primerno označijo.

Državno prvenstvo zaenkrat poteka mirno; takšna je bila tudi tekma “”visokega rizika”” med Starcem in Možkom, ki jo je s 75 63 dobil slednji.

Jutri začnejo z dvoboji 1. kola dekleta, fantje pa bodo z 2. kolom nadaljevali v ponedeljek.

Kvalifikacije končala tudi dekleta

Chevrolet

Po prepričljivem debiju dizelskega motorja v Captivi in premieri v srednjem razredu z Epico, se lahko tudi kupci kompaktnega Chevroleta iz družine Lacetti sedaj odločijo za dizelsko enoto. V treh od svojih šestih modelov bo namreč Chevrolet Europe v letu 2007 ponujal možnost dizelskega motorja. S tem širokim izborom za kupce avtomobilov je Chevrolet Europe naravnan k nadaljnji rasti. V zadnjih 15 letih se je namreč razmerje novih avtomobilov, opremljenih z dizelskim motorjem, v Evropi (EU) skoraj početverilo. V letu 1990 so dizli predstavljalo samo 13,8 odstotkov vseh novih avtomobilov, leta 2006 pa je bila presežena meja 50 odstotkov.

Posledično so pričakovanja za prestižno znamko visoka. »Sedaj začenjamo svojo dizelsko ofenzivo na široki fronti,« je rekel izvršni direktor Chevrolet Europe Wayne Brannon. »Pričakujem, da bo do konca desetletja eden izmed vsakih treh Chevroletov, ki se prodajo v Evropi, imel pod pokrovom dizelski motor.« Razlogov za uspeh dizelskih motorjev je veliko in se razlikujejo: veliko moči pri majhnih hitrostih motorja, izjemna gospodarnost zaradi nizke porabe in ugodnejših cen goriva in visoka vrednost pri prodaji so samo nekateri izmed argumentov za nakup. Koliko potenciala športnega avtomobila je moč stisniti v dizel, kaže Chevrolet WTCC Ultra. Ta vozna študija dirkalnega avtomobila, ki je praznovala svojo premiero na pariškem avtomobilskem salonu leta 2006, je opremljena z močno dizelsko enoto s prostornino 1991 cm3, ki proizvaja 139 kW/190 KM.

Sodobne, čiste bencinske in dizelske enote, kot so Chevroletovi motorji, so odločen korak na poti k »viziji brez emisij«, ki je dolgoročna strategija podjetja General Motors v pogonskem segmentu. Kako lahko mobilnost brez emisij postane resničnost in kako lahko Chevrolet pridobi s pionirskim duhom največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, se kaže v inovativnih razvojih, kot sta vozilo na gorivne celice Chevrolet Sequel in električni avtomobil Chevrolet Volt.

121 in 150 KM: Chevrolet sodobni dizelski motor s skupnim vodom

Chevrolet bo ponujal dve različici sodobnega 2,0-litrskega dizelskega motorja s skupnim vodom: Captivo in Epico bo poganjala enota s 110 kW/150 KM, medtem ko bo različica z 89 kW/121 KM na voljo v družini Lacetti. Močna in ekonomična štirivaljna dizelska enota predstavlja najnovejšo generacijo Boschevega sistema s skupnim vodom, kjer vbrizgalna šoba črpa dizelsko gorivo v zgorevalni prostor pri pritisku do 1600 barov.

Druge tehnične karakteristike enote SOHC so aluminijasta glava valja, štirivaljna tehnologija in dve gredi za uravnoteženje prostih sil. Medtem ko sta različici s 110 kW/150 KM v Epici in Captivi izboljšani s turbopolnilnikom z elektronsko nadzirano spremenljivo geometrijo turbine (VTG), ima motor z 89 kW/121 KM v družini Lacetti turbopolnilnik s fiksno geometrijo turbine (FTG).

Vsi Chevroletovi modeli z dizelskimi motorji so serijsko opremljeni z dizelskim filtrirnim sistemom za trde delce (DPF), ki ga ni treba vzdrževati in ne potrebuje dodatkov. Zahvaljujoč samodejnemu procesu regeneracije so poraba goriva, emisije CO2 in zmogljivost bolj ali manj enake kot brez filtra.

S turbo- in neposrednim vbrizgavanjem – kako se je prebil dizelski motor

Za razliko od bencinskih motorjev dizelski motorji ne potrebujejo zunanjega vira vžiga. Večina dizelskih motorjev uporablja štiritaktni cikel. Zrak se posrka (v prvem taktu) in nato stisne v valju (drugi takt). Kot rezultat tega se temperature dvigne do takšne mere, da se mešanica dizelskega goriva in zraka ob vbrizgavanju samovžge (tretji takt). Rudolf Diesel (*1858, ?1913) je leta 1892 patentiral ta princip. Prvi motor je bil nared za testiranje decembra 1896.

Zamisel Rudolfa Diesla je bila genialna poteza – vendar se brez drugih pionirskih izumov dizelski motor verjetno ne bi prebil. Ena izmed ključnih tehnologij je bila vrstna črpalka za vbrizgavanje goriva (1927), ki je zgladila pot k majhnemu visokohitrostnemu dizelskemu motorju za gospodarska vozila in pozneje za avtomobile. Črpalka je omogočila regulacijo časa vbrizgavanja in količine vbrizganega goriva, da se ustvari potreben pritisk.

Po tem je pomembno vlogo v nadaljnjem uspeha dizelskega motorja igral turbopolnilnik. Zahvaljujoč turbopolnjenju, je dizel kljub nizki vrednosti najvišjega števila obratov v minuti uspel iz zaspanega motorja narediti močnega. Ker dizelski motorji za razliko od bencinskih enot nimajo dušilnega ventila, je za učinkovito poganjanje polnilnika na voljo ustrezna količina izpušnega plina, tudi pri nizkih obratih.

Neposredno vbrizgavanje, pri katerem se gorivo vbrizga neposredno v zgorevalni prostor, in ne v predprostor, je končno pomagalo dizlu doseči nizko porabo goriva zaradi njegove izredne učinkovitosti. Na koncu sta elektronski nadzor in tehnologija s skupnim vodom zaokrožila podobo, s tem da sta zagotovila gladko delovanje motorja.