Eli: Kot Miller, Ligety, Grange

 

Eli Plut je prvič na smuči stopila že takrat, ko mnogi še komajda lovijo svoje prve korake – pri dveh letih. Pri štirih je začela resneje trenirati v smučarskem klubu Olimpija in sedaj je trdno prepričana, da bo v smučanju nekoč v samem svetovnem vrhu. Kaj v vrhu, med tremi najboljšimi smučarkami na svetu želi biti mlada obetavna devetošolka, članica smučarskega društva Novinar. Smučarsko društvo Novinar že vrsto let skrbi za mlade smučarje s področja Ljubljane. Iz vrst smučarskega društva so nekoč že prišli smučarski šampioni kot so Mateja Svet, Rok Petrovič, Veronika Šarec. Zakaj ne bi na poti med zvezde uspelo tudi Eli Plut?

”Za smučanje so me že zelo hitro navdušili starši. Že pri dveh letih sem se naučila smučati, pri štirih pa trenirati pri SK Olimpija,” je o svojih prvi korakih povedala Eli. Sedaj Eli tekmuje v kategoriji starejših deklic in nas je seveda zanimalo, kakšna je razlika glede na mlajše starostne kategorije – ali je morda nekoliko težje priti do dobrih rezultatov? ”Težje ni, razlika je predvsem v tem, da moraš biti tukaj precej bolje kondicijsko in fizično pripravljen, da zmoreš toliko treningov ter da na njih daš vse od sebe.” Štirinajstletna smučarka na snegu preživi približno sto dni na leto, zato je seveda potrebno biti kar dobro kondicijsko pripravljen.

Po poti vzornikov v sam svetovni smučarski vrh

“Na snegu preživim približno sto dni na leto, pred tem pa so seveda potrebni kondicijski treningi. Pred sezono treniramo skupaj, prav tako v poletnih počitnicah, če pa smo sami na morju, prav tako treniramo po individualnem programu. Ko v Sloveniji še ni snega, gremo velikokrat v Švico, zadnja leta pa tudi za dobrih šestnajst dni na Norveško,” pravi mlada smučarka, ki ima kar nekaj vzornikov – pravzaprav ima kar za vsako smučarsko disciplino svojega.

”V slalomu je to Jean-Baptiste Grange, v veleslalomu Ted Ligety, v smuku in superveleslalomu je najboljši Bode Miller,” se Eli kar pogumno podaja po poti svojih zvezd in napoveduje: ”Rada bi prišla na tekme svetovnega pokala in bila tam med tremi najboljšimi. Nekoč pa bi morda želela tudi na olimpijske igre.” Rezultati kažejo, da je Eli na dobri poti, saj je članica otroške medregijske reprezentance. V sezoni 2007/2008 je dosegla 3. mesto v skupnem seštevku pokala starejših deklic ter na državnem prvenstvu zasedla 3. mesto v superveleslalomu. Vidne uvrstitve je dosegala na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, med drugim je osvojila 13. mesto v slalomu in 8. mesto v veleslalomu na Trofeo Toppolino – neuradnem otroškem svetovnem prvenstvu. A pravi, da jo na tekmah ni nič strah, saj jo vedno spremlja mama. Kateri pa so tisti uspehi, ki so najbolj vtisnili v njen spomin? ”Zagotovo prvo mesto na državnem prvenstvu pri mlajših deklicah, 1. mesto v Val d’Iseru ter dobri rezultati na Toppolinu.” In kako je stati na najvišji stopnički? ”To je kot ena nagrada za trdo delo in si jo najverjetneje zaslužiš, če si progo dobro odpeljal.”

Moj trener je najboljši Zaradi smučanja je Eli precej odsotna iz šolskih klopi. Ji to povzroča kaj težav?

”V šoli precej manjkam in zaradi tega imam s kakšnimi učitelji nekaj težav, a jih vse sproti rešimo. Včasih mi pri reševanju težav z njimi pomaga tudi psihologinja. Precej mi pomagajo tudi sošolci,” pravi bodoča gimnazijka, ki vadi pod budnim očesom trenerja Andraža Krašovca: ”S trenerjem se ‘ful’ dobro razumeva, je najboljši trener. Včasih se tudi krega, če ne odpeljem dobro, ampak potem v naslednji vožnji odpeljem bolje, grem na ‘ful’,” pravi Eli in dodaja: ”Zelo rada vozim superveleslalom, ker gre zelo hitro, najboljši od vsega pa so skoki.”

Eli lahko uspe, potenciala je v Sloveniji dovolj

Bo Eli na njeni poti uspelo? To smo povprašali trenerja perspektivne smučarke Andraža Krašovca: ”Eli na treningih vleče cilj, ki si ga je postavila in ta je tako velik, da je tudi takrat, kadar ji je težko, sposobna to premagati in gre z dvignjeno glavo naprej. Lahko ji uspe, vse možnosti ima, ampak na koncu se mora ‘poklopiti’ veliko faktorjev. Ampak če imaš cilj in če imaš takšno voljo kakor jo ima ona, potem so te možnosti še toliko večje.”

Glede na to, da Krašovec dela z mladimi, nas je zanimalo, kakšen je slovenski smučarski podmladek. Ali obstaja kaj tistega pravega potenciala, ki je potreben za vrhunske dosežke?

”Potenciala je še vedno dovolj. Sta pa tukaj samo dva dejavnika, ki vplivata na to, koliko ga je. Prvi dejavnik je finančni faktor. Vemo, da je smučanje zelo drag šport in da si ga lahko privoščijo le tisti, ki so bolje situirani. Takšni imajo avtomatično bolj razvajene otroke in tukaj je en začaran krog. A vseeno mislim, da je potenciala dovolj, ampak razlika pa je, da se današnji otroci več ne igrajo zunaj z žogo, tako kot smo se mi, ampak se igrajo v virtualnih svetovih na računalnikih in to je še en faktor, ki manjša naš potencial. Ampak verjamem, da bi lahko bila naša ‘smučarija’ ob dobri finančni ‘injekciji’ na precej visoki ravni, saj imamo kljub vsemu nekaj potenciala.”

Da je zelo pomembna volja dokazuje Eli, ki se po strminah spusti tudi takrat, ko je zunaj krepko pod ničlo. ”Tudi, ko je mrzlo, rada treniram, ker z veseljem treniram in uživam ko smučam. Tudi, ko sem utrujena, še grem rada na kakšno ‘furo’.”

Verjamemo, da ima Eli vse, kar mora imeti vrhunski športnik, predvsem pa ima obilo dobre volje, ki jo morda nekoč pripelje tja, kamor jo sedaj vodijo sanje …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja