Namizna družabna igra RA

VSEBINA IN PREGLED: Namizna družabna igra RA, avtorja uspešnic kot so Euphrat & Tigris, Modern art in Taj Mahal dr. Rainerja Knizie,, se lahko šteje v sam vrhunec oblikovanja namiznih družabni iger. V igri RA igralci gradimo starodavno egipčansko civilizacijo, s pomočjo različnih ploščic, katerij je več vrst. Na ploščicah se nahajajo različne zgradbe, civilizacije, njive, poplave, uničenja, zlatniki, faraoni in bogovi. Poleg ploščic v škatli dobimo tudi igralno ploščo, lesene vrednostne ploščice, denar, in figuro RA. Cilj igre je zbrati čimveč ploščic in ih ovrednotiti z zmagovalnimi točkami. Zmaga igralec z največ zbranimi točkami.

NAČIN IGRANJA: Na začetku igre se vse ploščice pospravijo v vrečko, in se iz nje kasneje vlečejo ena po ena. Vsak igralec prejme denar in vrednostne ploščice s številkami od 1 do 13, vendar pa je na koncu seštevek njihovih vrednosti enak za vse igralce. Ko med seboj igralci izberejo začetnega igralca, ta povleče prvo ploščico iz vrečke in jo položi na igralno ploščo. Na njej se nahajata dve vrsti (spodnja in zgornja) za odlaganje ploščic. V zgornjo vrsto se odlagajo rjave ploščice RA, v spodnjo vrsto pa vse ostale ploščice. Igralci eden za drugim vlečejo ploščice in jih polagajo eno poleg druge na igralno ploščo, vse dokler se nekdo med njimi na odloči da bi ploščice ki se nahajajo na igralni plošči vzel zase. V tem primeru glasno izgovori besedo RA in predse postavi figurico RA. Figurica (RA kroži med igralci in nakazuje kdo je na potezi).Iigralec na njegovi desni od igralca, ki je sprožil dražbo, nato lahko ponudi vrednostno ploščico z katero bi kupil ploščice z igralne plošče ali pa od dražne odstopi. Nato je na vrsti igralec na njegovi desni in vse naokoli do igralca ki je dražbo sprožil in je na vrsti zadnji. Igralci lahko bodisi povišajo prejšnjo prednost ali pa odstopijo. Dražba poteka samo en krog, tako da je vsak izmed igralcev samo enkrat na potezi, potem se dražba zaključi. Igralec, ki je na dražbi zmagal, odloži svojo leseno vrednostno ploščico na igralno ploščo in z nje vzame drugo ploščico, ki je bila prej tam. Novo ploščico potem obrne na hrbet in s tem pokaže vsem da je eno ploščico že porabil, tako da mu jih ostane samo še nekaj, odvisno od števila igralcev. Nove ploščice bo uporabil v naslednji fazi. Potem se ponovno nadaljuje vlečenje novih ploščic, dokler eden izmed igralcev ne želi kupiti novih ploščic ali pa dokler, nekdo ne izvleče ploščice RA. V tem primeru se zgodi prisilna dražba. Če nihče od igralcev ne kupi ploščic, se cela vrsta vrže stran. Igralna faza se zaključi, ko se zgornja vrsta napolni z rjavimi RA ploščicami.

TOČKOVANJE IN ZAKLJUČEK: Igralci preštejejo ploščice, ki so jih zbrali skozi igro z zmagovanjem na dražbah. Omenili smo že da so ploščice različne zato je tudi nihova vrednost in način točkovanja popolnoma različen. Kdor zbere največ faraonov dobi 5 točk, kdor jih zbere najmanj izgubi 2 točki. Za vsakega boga, ki ga je igralec zbral prejme 2 točki, Za vsako polje prejme 1 točko pod pogojem da ima tudi poplavo. V primeru če nima nobene ploščice civilizacije, igralec izgubi 5 točk, za 3 prejme 5 za 4 prejme 10 in za vseh 5 prejme 15 točk. Vsaka ploščica z zlatniki igralcu prinese 3 točke, ploščice zgradb pa mu šele na koncu prinesejo veliko število točk, pod pogojem, da je zbral veliko število različnih ploščic. Igralci potem vse točke preštejejo, in določi se zmagovalec. Namizna igra RA je preprosta družabna igra, lahka za učenje in zelo premetena za igranje. Potrebna je velika mera občutka za pravi čas, ravno pravšnji balans med pohlepom in zdravo pametjo, pravočasno vedenje kdaj se je treba ustaviti, saj so poleg vseh prej naštetih ploščic v vrečki tudi ploščice uničenja, ki uničujejo že zbrane ploščice, poljij, faraonov, zgradb ali civilizacij.

S heterogeno in kakovostno kandidatno listo trdno prepričani v uspeh

Kot državljan te države in hkrati član stranke Zares, ki je kljub strahotno nizkim udarcem in inkvizicijsskem umedijskemu linču še zbrala toliko moči in volje, da se je pretepena in pohabljena pobrala in pogumno podala na ta, za stranko zares nič kaj prijazen križev pot; ki ima torej navkljub vsemu temu, še vedno vizijo, zlasti pa voljo in željo po spremembah, po kolikor toliko normalni državi, ki bo gospodarsko uspešna, socialno pravična, človeško topla in prijazna, pa seveda strpna in razumevajoča do vseh, ki razmišljajo drugače in s svojo glavo; ki že živijo ali pa želijo živeti drugače in v nasprotju s tradicionalnimi vrednotami, če pri tem svojem načinu le ne posegajo v pravice drugih ali te njihove pravice ogrožajo se seveda pridružujem vsem dobrim željam po čim boljšem rezultatu stranke Zares na decembrskih volitvah.

Zato navkljub črnim napovedim večine agencij, ki Zaresu zadnje čase pripisujejo le 1 odstotno podporo slovenskega volilnega telesa, ne gre izgubiti upanja, da s svojimi kandidati ne bi (z)mogli priti v parlament. Kot opozicijska stranka seveda. Ki bo delovala konstruktivno in ne bo zlorabljala referendumov ali drugih institutov odločanja za lastno promocijo in v lastno korist in hkrati v škodo države oziroma njenih državljanov. Ki ne bo v predvolilni kampanji obljubljala državljanom, da bo znižala kazni za prometne prekrške, jim dajala kakšne druge odpustke in upe ali jih znavajala v greh.

Zato, da ne bom predlog, že vnaprej opozarjam Zaresove protagoniste, ki bodo v predvolilni kampanji nastopali v javnosti na sledeče: povejte svojim državljanom, da je energetski projekt TEŠ 6 zgrešen in tudi kdo ga je zagrešil, nikakor pa ne omenjjajte referenduma o zaustavitvi nadaljnje gradnje teša 6, ker je za ta referendum vlak že zdavnaj odpeljal.

Referendum o tako megalomanskem, pregrešno dragem in okoljsko spornem projektu bi morali tisti, ki so leto za letom instiitut referenduma uporabljali in zlorabljali za lastno promocijo, razpisati kar sami, saj so se tudi sami za ta projekt odločili, ve se, minister Vizjak v Janševi vladi je izdal energetsko dovoljenje, vodstvo TEŠ 6 pa je z Alstomom podpisalo poogodbo, ki jo je praktično nemogoče razveljaviti oziroma jo ustaviti brez škodljivih finančnih posledic za državo Slovenijo. Med drugim tudi po zaslugi Zagožnovega nepoznavanja jezika, v katerem je bila pogodba napisana

Referendum za ali proti nadaljnji gradnji TEŠ-a 6 pa je treba odmisliti tudi zaradi Lahovnikove javne izjave: blok 6 se bo gradil, pa naj stane kolikor hoče!

No, takrat je bil Lahovnik minister za gospodarstvo in tudi (še) član stranke Zares. Tega ne smemo pozabiti. In očetje tega najbolj transparentnega projekta, poleg nakupa Patrij seveda, ki so mojstri sprenevedanja in pripisovanja svojih grehov drugim, bodo znali to kajpak spretno izkoristiti v svoj prid.

Res je, gospod Lahovnik, tudi zaradi Teša 6 bo prihodnjo vlado zelo bolela glava. Mislim, da še najbolj ravno zaradi Teš-a 6. Prihodnje generacije pa bo glava bolela tudi zaradi onesnaženega zraka, ki ga bodo prisiljene dihati, še posebej pa zaradi cene elekktrike, ki jo bo proizvajal TEŠ.

Zares škoda, gospod Lahovnik, da vas ne bo zraven.

Končno pa se z nadaljevanjem projekta izgradnje Teša 6 (upam, da ne vsaj za vsako ceno!) strinjajo oziroma mu ne nasprotuje noben predsednik od treh favoriziranih političnih strank (JJ, GV, ZJ), katerih troboj bomo danes zvečer po salomonski uredniški odločitvi (nacionalne ali javne?) RTV hiše gledali v Pogledih, namesto mnogoboja prav vseh strank, ki se imajo vendar pravico pred slovenskim ovčestvom enakovredno in v fer pleju pomeriti med seboj.

Žal bo med tistimi, ki se zavzemajo za nadaljevanje gradnje Teša 6 (za vsako ceno?), tudi Pozitivna Slovenija ZJ, kar me še posebej žalosti.

Predvolilni programi in mi

Ce se ne motim, bomo imeli letos prvic v politicni zgodovini nase mlade drzave priloznost, ze pred volitvami primerjati programsko ponudbo kar nekaj strank, ki zelijo jeseni participirati v vodenju drzave; ja, seveda, tudi socialni demokrati bomo med njimi.

Ker bodo najrazlicnejsi ekonomski analitiki od skrajno liberalnega, torej bogu trga zapisanega, pa tja do v absolutno sposobnost Drzave zaverovanega svetovnega nazora, ze zelo kmalu zaceli secirati in razvrscati programe, jih ocenjevati glede na njihovo moznost pripeljati Slovenijo na vrh katere koli gore ze oziroma svetilnika, lahko pricakujemo vroce poletje in se bolj z elektriko nabit del strokovne razprave v predvolilnem casu. Ja, seveda je jasno, da je zgolj moja pobozna zelja, da bi bila razprava pred volitvami lahko tudi strokovna in, da bodo po vsej verjetnosti volitve zmagovali najrazlicnejsi populizmi crno-bele logike, vendar pa je zato se toliko bolj nasa naloga, da se v nasem programu spustimo s piadestala tako imenovane “”strokovnosti”” na raven razumljivega do te mere, da za posamezno sporocilo ne bomo potrebovali vec od enega stavka.

Nekateri programi so bili v zadnjem casu ze predstavljeni in 5. julija je obljubljeno, da bomo tudi socialni demokrati sprejeli Alternativni vladni program za obdobje 2007-2013. Pri tem se mi zastavlja kar nekaj vprasanj o ZAKAJ smo ga pripravili in tudi KAKO je prislo do njega?

Zakaj ga torej potrebujemo? Zato, ker imamo resni namen zmagati na volitvah in ga bomo, potemtakem, potrebovali. Zato, ker zelimo volilcem in volilkam pokazati, kaksna bo “”nasa (skupna) pot”” do boljsega zivljenja in sozitja v Sloveniji; izbira bo potem itak njihova. Zato, da bodo tudi nasi bodoci partnerji v vladi vedeli, od cesa ne odstopamo in kaj lahko od nas pricakujejo (in, mogoce se bolj pomembno, cesa ne…).

Vendar pa predstavlja priprava vsakega strateskega dokumenta predvsem proces, v okviru katerega se ustvarjajo strokovne skupine, izvajajo partnerske razprave z cim vec ciljnimi skupinami tako strokovne, kot tudi splosne javnosti, skratka proces v okviru katerega se ustvarja kriticna masa pripadnikov idejam in ideji, da bodo spremembe ter poti zapisane v programu, odslikavale tudi vsaj delcek realnosti posameznika in posameznice, soudelezene v tem procesu. Program mora torej biti razumljen kot skupni rezultat nekega procesa, v katerem je bilo soudelezenih – tako ali drugace – cim vec “”ljudi, ki mislimo dobro””.

Priprava dolgorocnega strateskega dokumenta razvojne narave – in program stranke, ki zeli vladati to tudi je – nikakor ne sme biti omejen na ozko skupino strokovnjakov in strokovnjakinj, ki tam na Levstikovi, v prevrocih podstresnih cumnatah in brez klima naprav, svicajo, ko jim profesorji, poslanci ter strokovnjaki razlicnih neodvisnih institutov skupaj nosijo materiale, ki naj bi govorili o “”nasi skupni poti””. Borut rad v svojih nastopih poudarja, da je v pripravo AVP bilo vkljucenih 300 posameznikov in posameznic; to me vse prevec spominja na zaklinjanje Velikega Reformatorja JPD-ja in Velikega Vodje JJ-ja, kako nas je bilo pri reformah aktivno vkljucenih preko 200 ljudi. Ma, koga pa briga stevilka?! Kar je pomembno je, da ljudje program vzamejo za svojega, to se pa lahko zgodi samo v primeru, da so sodelovali pri njegovem ustvarjanju. In vladnih reform ljudje takrat niso vzeli za svoje, ker niso bili dovolj vkljuceni v njihovo pripravo, ker je vladajoca politika delala s figo v zepu – pac. A se lahko AVP-ju zgodi kaj podobnega?

Problem priprave vsake “”globalne strategije””, kot je to vladni program neke stranke je, da ima pripravljalec nemogoco nalogo, da najde zlato sredino med tem, da “”smo vsi vkljuceni in vsi enako pomembni”” ter tem, da se usmeri na najvec 3-5 prioritetnih podrocij – bolje 3 kot 5(…) – ter jasno pove, kaj je pomembno, vse ostalo pa je potem pac “”manj enako pomembno””.

Vendar je to zlato sredino mogoce najti v cim bolj participativnem in torej partnerskem procesu priprave programa. Tako kot mora vodstvo vsake politicne stranke cim bolj ziveti in dihati s potrebami in zivljenjem clanstva, saj le to zagotavlja trajnost stranki in njenim uspehom na obcasnih volitvah, tako mora tudi ozja strokovna skupina, ki pripravlja bodoci vladni program neprestano testirati svoja videnja in ideje z ljudmi “”na terenu””.

Ce tega zadnjega ni v zadostni meri, program ne more zaziveti – niti pred volitvami, se manj pa po njih.

Kralji živali na drugem koncu sveta

Kaj imata skupnega kralj žival in ameriška prestolnica Washington? Oba sta glavna – eden med živalmi drugi med ameriškimi mesti. Skupno jima je tudi to, da sta oba mogočna in divja. A skupno jima je še nekaj izjemno pomembnega – to so Iva, Andraž in Rok. Saj se spomnite Kraljev živali, zmagovalcev Kviza National Geographic Junior, kajne? Iz savane nadebudnega znanja in odličnega skupinskega duha, ki so ga pokazali na tekmovanjih, so za nagrado odleteli na drug konec sveta. Čakalo jih je nenavadno potovanje …

Po dolgem letu čez ocean, ki traja več kot osem ur, so se premaknili v drug časovni pas, kar pomeni, da so lahko vsak dan vstajali kar šest ur kpozneje kot ti v Sloveniji. No, seveda so šli tudi vsaj šest ur pozneje v posteljo. Vmes pa so v vročih sončnih dneh raziskovali ameriško prestolnico. Začeli so pri Beli hiši.

Na poti do tja so, podobno kot lanske zmagovalke Kviza NGJ Sovice, ugotovili, da v parkih tega mesta živijo najmanj boječe veverice na svetu. No, morda res ne na svetu, so pa vsekakor veliko manj boječe kot tista mala bitja s košatim repom v naših gozdovih. In kaj je na njih še drugačnega? Andraž je ugotovil, da so njihovi repi veliko manj košati kot repi naših veveric. Rok in Iva sta se o tem želela prepričati čisto od blizu.

Ena največjih prednosti potepanja po ameriški prestolnici je ta, da lahko v večino muzejev vstopaš brezplačno. In v njih se da marsikaj videti. Muzejska pot Kraljev živali se je začela v Prirodoslovnem muzeju. Tam so na njih prežali dinozavri, mamuti in druga nenavadna bitja.

Ogledali so si zbirke dragih kamnov in veste, kateri so bili Ivi najbolj všeč? Ja, diamanti, kaj pa drugega.

Bilo je zelo vroče! V glavah zaradi vznemirjenja pa tudi na koži, saj je v tem času poletje v ameriški prestolnici na vrhuncu. Na srečo pa se da v zavetju sence dreves, ki so povsod po mestu, spet normalno zadihati. Če pa vročina le povzroči preveč preglavic, si lahko privoščiš tudi kopel. Pod veliko belo zgradbo, ki ji pravijo US Capitol, v njem pa se sestaja ameriški kongres, je velik vodnjak. V tem dnevu nismo bili edini, ki smo v njem poiskali osvežitev. Z nami so bili tudi Leopardi, zmagovalci Kviza National Geographic Junior v Črni gori.

Večina muzejev stoji ob eni sami aveniji, kot pravijo širokim cestam v tem mestu. Kralje živali je zaneslo tudi v Vesoljski muzej. V njem hranijo nekaj izvirnih delov raket, ki so nekoč plule po vesolju. Ogledati in dotakniti pa se je mogoče še veliko drugih raketoplanov in vesoljskih plovil, ki so natančne kopije tistih pravih, ki so opravljale naloge v vesolju.

Dnevi so tekli in čas je bil, da se vkrcamo na podzemno železnico ter odpeljemo iz središča mesta v nekoliko oddaljen Živalski vrt. Tam živita velika panda in njen mladiček. Čeprav sta se skrivala pred vročino v svojih senčnih brlogih, nam je za trenutek uspelo ujeti leno pretegovanje mame pande. Na poti skozi veliki živalski vrt pa lahko od skrbnikov živali izveš veliko novega. Ali veš, čigavega rogovja se dotika Rok?

Si predstavljaš, kako se je v ogromnem kombiju voziti po kitajski četrti mesta, mimo hiš bivših ameriških predsednikov in se sprehajati po najnovejših prostorih Veleposlaništva republike Slovenije v ZDA? Kralji živali so doživeli prav to. Kiro Skrt, mentorico naših kvizkotov in njih same, je tako prijazno sprejela odpravnica poslov Miriam Možgan. Kako daleč od doma smo!

Dan pred odhodom pa je Kralje živali čakala še poslastica. Sprejem na Društvu National Geographic Society.

Društvo National Geographic Society so ustanovili že pred 119 leti. V tem času so se raziskovalci, fotografi in znanstveniki, ki delujejo v društvu, dotaknili skoraj vsake pedi našega planeta.

Veš, katera revija je osnova za naš NG Junior? Imenuje se National Geographic Kids, ki izhaja že več kakor 30 let!

Katera barva bi ti bila tu najbolj všeč? Katera fotografija se ti zdi bolj zanimiva? Z odgovori na taka vprašanja so Kralji živali in Leopardi urednicam NG Kidsa pomagali pri nastajanju decembrske številke. Tako je! Prav je napisano – pri decembrski številki NG Kidsa, ki je že skoraj končana. To je dokaz, da se revije, ki jih bereš doma mesece pozneje, načrtujejo že veliko prej. In pomoč vsakega juniorskega očesa je zelo dragocena.

Petdnevni obisk Washingtona je minil zelo hitro. Kako tudi ne, saj je tam tooooooooliko stvari, ki kar čakajo, da jih vidiš in preizkusiš. Vseeno pa je bil v teh dneh čas tudi za zabavo in nove prijatelje.

Teniška zveza Slovenije – Državno prvenstvo do 16 let

Prva nosilca sta prišla čisto do konca – osvojitve naslova državnega prvaka

Rogaška, 11.1.2005

Aljaž Bedene in Taja Mohorčič sta prvenstvo začela kot favorita za zmago ne samo zaradi dejstva, da sta bila prva nosilca, ampak tudi zaradi zelo prepričljive forme na nekaj turnirjih pred državnim prvenstvom. Napovedi so se uresničile – oba se domov vračata s pokalom za prvo mesto in z bogato bero točk. Prav gotovo je nekoliko bolj vesela Taja, saj je osvojila naslov najboljše tudi v dvojicah (skupaj s Aljo Zec Peškirič, medtem ko je Aljaž v paru s svojim bratom Andražem klonil v finalu proti Pintariču in Kovačiču.

V finalnem nastopu deklet je Kaja pokazala izredno zanesljivo in zrelo igro, njene zmage ne more skaziti niti predaja Grganove (poškodba). Podobno se je zgodilo v finalu fantov, Andraž je predal finalno tekmo že po prvi igri. Ĺ ušlja se o namerni predaji; kot kaže, bo tekmovalna komisija imela precej dela, da bo ugotovila regularnost rezultata v finalu fantov. če se ugotovi, da so trditve resnične, potem Andraža prav gotovo čaka huda kazen. Počakajmo na razplet dogodkov!

Finalista – Aljaž in Andraž Bedene

Jutri za naslove v konkurenci posameznikov

Rogaška, 10.1.2005 ob 21:00

Medtem ko so pri fantih v četrtfinalu potekali ostri boji, je bilo pri dekletih vse dokaj enostransko – vsi dvoboji so bili zopet odločeni v dveh nizih. V prvem polfinalu se bosta pomerili prva nosilka prvenstva Taja Mohorčič in Mika Urbančič, v drugem pa Maša Grgan in Jasmina Kajtazovič.

Fantje so, kot že rečeno, pokazali bolj izenačeno igro. Predvsem je hud boj potekal med Mariborčanom Ternarjem in Koprčanom Tavčarjem, ki ga je dobil prvi s 57 63 63. Prav lahko da bo jutri v finalu ponovno prišlo do bratovskega obračuna obeh Bedentov, ki ga bosta skušala preprečiti Ternar in Pintarič.

Danes so odigrali tudi že finale dvojic; Karko Pintarič iz Ptuja in Klemen Kovačič iz Ljubljane sta z zmago 64 67(1) 61 nad bratoma Bedene postala nova državna prvaka. Pri dekletih sta naslov najboljših osvojili Mojstrančanka Alja Zec Peškirič in Ljubljančanka Taja Mohorčič z zmago 64 46 60 nad Križman Manco in Miko Urbančič.

Pri fantih na hladno še 5. nosilec Kovačič, dekleta vztrajajo

Rogaška, 10.1.2005

Po drugem kolu je pri fantih ostalo še šest nosilcev (poslovil se je Klemen Kovačič, ki je izgubil proti Koprčanu Tavčarju), pri dekletih pa so v četrtfinalu še prav vse; čeprav smo danes pričakovali hujše boje, se je zgodilo nasprotno – nosilke so se gladko, zopet brez izgubljenega niza, uvrstile v četrfinale, ki bo v obeh konkurencah še danes.Â

Vseh osem nosilk v drugem kolu

Rogaška, 9.1.2005

Danes se je v Rogaški nadaljevalo državno prvenstvo do 16 let, prvo kolo posameznic ter četrt in polfinale dvojic so odigrala dekleta. Vseh osem nosilk je delovalo zelo zanesljivo, saj niso izubile niti enega niza. Nasploh so bile razlike v prvem kolu zelo velike; dvoboji so potekali zelo hitro, niti en dvoboj ni trajal tri nize, samo dva niza sta bila odločena po podaljšanih igrah, tie-breakih.

Jutri seveda pričakujemo več ognja, igralo se bo drugo kolo in četrtfinale posameznikov tako pri fantih kot tudi pri dekletih.

V finalu dvojic se bosta za naslov državnih prvakov v konkurenci fantov pomerila “”duo Aljaž in Andraž Bedene”” proti Karlu Pintariču in Klemnu Kovačiču, v konkurenci deklet pa Alja Zec Peškirič in Taja Mohorčič proti Manci Križman in Miki Urbančič.

Izmed nosilcev izpadel samo Ljubljančan Rok Popov-Ledinski

Rogaška, 8.1.2005

Na državnem prvenstvu do 16 let so danes odigrali 1.kolo posameznikov in 1. ter 2. kolo dvojic.

V konkurenci posameznikov so vsi nosilci z izjemo 8. nosilca Roka Popov-Ledinskega delovali zelo zanesljivo. Rok je izgubil proti Eneju Boninu iz Kopra in sicer gladko s 62 61. Teoretično lahko pride do obračuna dvojčkov iz Kopra Roka in Eneja Bonina proti dvojčkoma iz Ljubljane, ki pa tekmujeta za TK Idrija, Aljažu in Andražu Bedenetu. Ljubitelji smučanja se prav gotovo spominjajo bratov Mahre iz ZDA in številnih ugibanj o regularnosti nastopov enega in drugega (dvakrat naj bi nastopil tisti, ki je v boljši formi, itd.). Prav gotovo bo prišlo do podobnih namigovanj iz taborov nasprotnikov omenjenih “”dvojnih parov””, tako da prosimo starše, da jih primerno označijo.

Državno prvenstvo zaenkrat poteka mirno; takšna je bila tudi tekma “”visokega rizika”” med Starcem in Možkom, ki jo je s 75 63 dobil slednji.

Jutri začnejo z dvoboji 1. kola dekleta, fantje pa bodo z 2. kolom nadaljevali v ponedeljek.

Kvalifikacije končala tudi dekleta

Chevrolet

Po prepričljivem debiju dizelskega motorja v Captivi in premieri v srednjem razredu z Epico, se lahko tudi kupci kompaktnega Chevroleta iz družine Lacetti sedaj odločijo za dizelsko enoto. V treh od svojih šestih modelov bo namreč Chevrolet Europe v letu 2007 ponujal možnost dizelskega motorja. S tem širokim izborom za kupce avtomobilov je Chevrolet Europe naravnan k nadaljnji rasti. V zadnjih 15 letih se je namreč razmerje novih avtomobilov, opremljenih z dizelskim motorjem, v Evropi (EU) skoraj početverilo. V letu 1990 so dizli predstavljalo samo 13,8 odstotkov vseh novih avtomobilov, leta 2006 pa je bila presežena meja 50 odstotkov.

Posledično so pričakovanja za prestižno znamko visoka. »Sedaj začenjamo svojo dizelsko ofenzivo na široki fronti,« je rekel izvršni direktor Chevrolet Europe Wayne Brannon. »Pričakujem, da bo do konca desetletja eden izmed vsakih treh Chevroletov, ki se prodajo v Evropi, imel pod pokrovom dizelski motor.« Razlogov za uspeh dizelskih motorjev je veliko in se razlikujejo: veliko moči pri majhnih hitrostih motorja, izjemna gospodarnost zaradi nizke porabe in ugodnejših cen goriva in visoka vrednost pri prodaji so samo nekateri izmed argumentov za nakup. Koliko potenciala športnega avtomobila je moč stisniti v dizel, kaže Chevrolet WTCC Ultra. Ta vozna študija dirkalnega avtomobila, ki je praznovala svojo premiero na pariškem avtomobilskem salonu leta 2006, je opremljena z močno dizelsko enoto s prostornino 1991 cm3, ki proizvaja 139 kW/190 KM.

Sodobne, čiste bencinske in dizelske enote, kot so Chevroletovi motorji, so odločen korak na poti k »viziji brez emisij«, ki je dolgoročna strategija podjetja General Motors v pogonskem segmentu. Kako lahko mobilnost brez emisij postane resničnost in kako lahko Chevrolet pridobi s pionirskim duhom največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, se kaže v inovativnih razvojih, kot sta vozilo na gorivne celice Chevrolet Sequel in električni avtomobil Chevrolet Volt.

121 in 150 KM: Chevrolet sodobni dizelski motor s skupnim vodom

Chevrolet bo ponujal dve različici sodobnega 2,0-litrskega dizelskega motorja s skupnim vodom: Captivo in Epico bo poganjala enota s 110 kW/150 KM, medtem ko bo različica z 89 kW/121 KM na voljo v družini Lacetti. Močna in ekonomična štirivaljna dizelska enota predstavlja najnovejšo generacijo Boschevega sistema s skupnim vodom, kjer vbrizgalna šoba črpa dizelsko gorivo v zgorevalni prostor pri pritisku do 1600 barov.

Druge tehnične karakteristike enote SOHC so aluminijasta glava valja, štirivaljna tehnologija in dve gredi za uravnoteženje prostih sil. Medtem ko sta različici s 110 kW/150 KM v Epici in Captivi izboljšani s turbopolnilnikom z elektronsko nadzirano spremenljivo geometrijo turbine (VTG), ima motor z 89 kW/121 KM v družini Lacetti turbopolnilnik s fiksno geometrijo turbine (FTG).

Vsi Chevroletovi modeli z dizelskimi motorji so serijsko opremljeni z dizelskim filtrirnim sistemom za trde delce (DPF), ki ga ni treba vzdrževati in ne potrebuje dodatkov. Zahvaljujoč samodejnemu procesu regeneracije so poraba goriva, emisije CO2 in zmogljivost bolj ali manj enake kot brez filtra.

S turbo- in neposrednim vbrizgavanjem – kako se je prebil dizelski motor

Za razliko od bencinskih motorjev dizelski motorji ne potrebujejo zunanjega vira vžiga. Večina dizelskih motorjev uporablja štiritaktni cikel. Zrak se posrka (v prvem taktu) in nato stisne v valju (drugi takt). Kot rezultat tega se temperature dvigne do takšne mere, da se mešanica dizelskega goriva in zraka ob vbrizgavanju samovžge (tretji takt). Rudolf Diesel (*1858, ?1913) je leta 1892 patentiral ta princip. Prvi motor je bil nared za testiranje decembra 1896.

Zamisel Rudolfa Diesla je bila genialna poteza – vendar se brez drugih pionirskih izumov dizelski motor verjetno ne bi prebil. Ena izmed ključnih tehnologij je bila vrstna črpalka za vbrizgavanje goriva (1927), ki je zgladila pot k majhnemu visokohitrostnemu dizelskemu motorju za gospodarska vozila in pozneje za avtomobile. Črpalka je omogočila regulacijo časa vbrizgavanja in količine vbrizganega goriva, da se ustvari potreben pritisk.

Po tem je pomembno vlogo v nadaljnjem uspeha dizelskega motorja igral turbopolnilnik. Zahvaljujoč turbopolnjenju, je dizel kljub nizki vrednosti najvišjega števila obratov v minuti uspel iz zaspanega motorja narediti močnega. Ker dizelski motorji za razliko od bencinskih enot nimajo dušilnega ventila, je za učinkovito poganjanje polnilnika na voljo ustrezna količina izpušnega plina, tudi pri nizkih obratih.

Neposredno vbrizgavanje, pri katerem se gorivo vbrizga neposredno v zgorevalni prostor, in ne v predprostor, je končno pomagalo dizlu doseči nizko porabo goriva zaradi njegove izredne učinkovitosti. Na koncu sta elektronski nadzor in tehnologija s skupnim vodom zaokrožila podobo, s tem da sta zagotovila gladko delovanje motorja.

Višje cene doletele tudi Središčane

Najpomembnejše odločitve 20. seje občinskega sveta so bile sprejem novih cen komunalnih storitev, s katerimi se je občina Središče ob Dravi le pridružila obema ostalima občinama na Ormoškem. Po pregledu poročil o gospodarskih javnih službah jim kaj drugega tudi ni preostalo, saj pri nekaterih dejavnostih ni bilo korekcije cen že od leta 2004 in so se izgube pokrivale iz občinskega proračuna.

Po novi uredbi o formiranju cen je Komunalno podjetje Ormož, kot upravljavec gospodarskih javnih služb, pripravilo elaborate, v katerih so prikazani stroški upravljanja in predlogi novih cen. O njih so se svetniki naprej pogovorili na odborih. Pri ravnanju z odpadki se cena tako dviga za okoli 10 %. Ob tem se je razvila razprava in Jurij Dogša je menil, da bo v prihodnje verjetno vsak plačal toliko, koliko odpadkov bo ustvaril in se bodo na dolgi rok pavšali umaknili, saj so nepravični. Predstavnik KPO Matjaž Vršič je povedal, da obstaja poleg tehtanja, ki je zelo drago, tudi možnost standardizacije cene glede na število družinskih članov v gospodinjstvu, kar bi bilo mogoče urediti tudi z odlokom.

Plačujemo tudi za tisto, česar ne porabimo

Občinski svet Središče ob Dravi je sprejel tudi stališče, s katerim se obrača na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, v katerem apelira, da sta višina in namen vodnega povračila, ki ga plačujejo občani, neustrezna. Višina vodnega povračila se namreč določi na podlagi letnega obsega rabe vode, ki jo določa vodno dovoljenje. Osnova za obračun vodnega povračila je količina iz vodnih virov načrpane vode, izražena v m3. Ker ima javno vodovodno omrežje zaradi dotrajanega sistema pri obratovanju okoli 35 % vodnih izgub, je temu primerno visoka tudi višina vodnega povračila, ki ga mora upravljavec zaračunati uporabnikom in kasneje sredstva nakazati Agenciji Republike Slovenije za okolje. Zato morajo občani v ceni plačevati še za vodo iz vodnih izgub, ki je dejansko ne porabijo. V svojem stališču občinski svet opozarja, da je bila v preteklosti višina vodarine in predvsem še pred leti uvedene omrežnine prenizka, da bi lahko občine vzdrževale vse bolj stare sisteme, pa tudi dvig cen vode je bil dalj časa onemogočen. Če bi lahko občine sredstva, ki so bila namenjena za vodna povračila državi, porabljale za zamenjave dotrajanih sistemov, potem vodnih izgub ne bi bilo toliko, kot jih je danes. Zato je občinski svet pristojnemu ministrstvu predlagal, da preuči višino in namensko porabo, oziroma naj spremeni način obračuna vodnega povračila, saj bi lahko občine zbrana sredstva namenjale za investicije v vodovodno infrastrukturo svojih sistemov.

Svetniki so se pogovarjali tudi o precej neposrečeni ureditvi, da uporabnik krije stroške izgube vode, ki se zgodi pri okvari, ne le od svojega števca naprej, ampak tudi od glavnega voda do svojega števca. S to ureditvijo niso zadovoljni tudi v komunalnem podjetju, saj to ljudi odvrača od tega, da bi bolj redno in hitro javljali okvare, tudi če za njih vedo, ker bodo nič krivi in nič dolžni morali plačati.

Pri odvajanju vode pa so ceno dvignili za kar 60 % in ta sedaj znaša 0,20 evra za kubični meter vode.

Odbor za organiziranje občinskega praznika

Med pobudami, predlogi in vprašanji je bilo nekaj vprašanj v zvezi z infrastrukturo, svetnica Andreja Resman pa je odprla širšo razpravo o praznovanju občinskega praznika. Poudarila je, da ima seveda vsakdo svoj pogled na to, vendar je bila sama ob letošnjem programu na osrednji proslavi razočarana. Ponovno, kot že leto poprej, je predlagala, da se imenuje komisija, ki bo organizirala proslave ob občinskem prazniku, da bi bile bolj slavnostne in prazniku primerne, saj se ji je zdela letošnja bolj podobna veselemu toboganu in promociji enega otroka kot pa občinski proslavi. Ob tem je poudarila, da seveda v proslavi lahko sodelujejo otroci iz vrtca in šole, a z vsebinsko drugačnimi točkami, kot je program izzvenel tokrat.

Tudi župan Jurij Borko se je strinjal, da bo s praznikom treba nekaj narediti, saj levji delež organizacije skoraj mesec dni trajajočega praznovanja pade nanj in na tajnico. Pri tem je izpostavil veliko število prireditev, ki pa pritegnejo le skromno število ljudi in še tistim se mudi domov, kar kaže odnos do občinskega praznika. Zato se je strinjal z zamislijo, da naj se formira odbor, ki bo prevzel vso težo te obsežne organizacije. Svetnik Jurij Dogša pa je spregovoril tudi o samem pomenu in vsebini praznika, ki bi ju bilo treba bolj poudariti. Meni, da bo imel praznik predvsem zaradi njegove človeške note vrednost za današnje in tudi prihodnje rodove.

O rebalansu se v središki občini še ne pogovarjajo, a bo gotovo potreben, ko bodo imeli podatke o razpletu razpisa za kanalizacijo in vodovod. Načrtujejo ga v začetku druge polovice leta.

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!