Chevrolet

Po prepričljivem debiju dizelskega motorja v Captivi in premieri v srednjem razredu z Epico, se lahko tudi kupci kompaktnega Chevroleta iz družine Lacetti sedaj odločijo za dizelsko enoto. V treh od svojih šestih modelov bo namreč Chevrolet Europe v letu 2007 ponujal možnost dizelskega motorja. S tem širokim izborom za kupce avtomobilov je Chevrolet Europe naravnan k nadaljnji rasti. V zadnjih 15 letih se je namreč razmerje novih avtomobilov, opremljenih z dizelskim motorjem, v Evropi (EU) skoraj početverilo. V letu 1990 so dizli predstavljalo samo 13,8 odstotkov vseh novih avtomobilov, leta 2006 pa je bila presežena meja 50 odstotkov.

Posledično so pričakovanja za prestižno znamko visoka. »Sedaj začenjamo svojo dizelsko ofenzivo na široki fronti,« je rekel izvršni direktor Chevrolet Europe Wayne Brannon. »Pričakujem, da bo do konca desetletja eden izmed vsakih treh Chevroletov, ki se prodajo v Evropi, imel pod pokrovom dizelski motor.« Razlogov za uspeh dizelskih motorjev je veliko in se razlikujejo: veliko moči pri majhnih hitrostih motorja, izjemna gospodarnost zaradi nizke porabe in ugodnejših cen goriva in visoka vrednost pri prodaji so samo nekateri izmed argumentov za nakup. Koliko potenciala športnega avtomobila je moč stisniti v dizel, kaže Chevrolet WTCC Ultra. Ta vozna študija dirkalnega avtomobila, ki je praznovala svojo premiero na pariškem avtomobilskem salonu leta 2006, je opremljena z močno dizelsko enoto s prostornino 1991 cm3, ki proizvaja 139 kW/190 KM.

Sodobne, čiste bencinske in dizelske enote, kot so Chevroletovi motorji, so odločen korak na poti k »viziji brez emisij«, ki je dolgoročna strategija podjetja General Motors v pogonskem segmentu. Kako lahko mobilnost brez emisij postane resničnost in kako lahko Chevrolet pridobi s pionirskim duhom največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, se kaže v inovativnih razvojih, kot sta vozilo na gorivne celice Chevrolet Sequel in električni avtomobil Chevrolet Volt.

121 in 150 KM: Chevrolet sodobni dizelski motor s skupnim vodom

Chevrolet bo ponujal dve različici sodobnega 2,0-litrskega dizelskega motorja s skupnim vodom: Captivo in Epico bo poganjala enota s 110 kW/150 KM, medtem ko bo različica z 89 kW/121 KM na voljo v družini Lacetti. Močna in ekonomična štirivaljna dizelska enota predstavlja najnovejšo generacijo Boschevega sistema s skupnim vodom, kjer vbrizgalna šoba črpa dizelsko gorivo v zgorevalni prostor pri pritisku do 1600 barov.

Druge tehnične karakteristike enote SOHC so aluminijasta glava valja, štirivaljna tehnologija in dve gredi za uravnoteženje prostih sil. Medtem ko sta različici s 110 kW/150 KM v Epici in Captivi izboljšani s turbopolnilnikom z elektronsko nadzirano spremenljivo geometrijo turbine (VTG), ima motor z 89 kW/121 KM v družini Lacetti turbopolnilnik s fiksno geometrijo turbine (FTG).

Vsi Chevroletovi modeli z dizelskimi motorji so serijsko opremljeni z dizelskim filtrirnim sistemom za trde delce (DPF), ki ga ni treba vzdrževati in ne potrebuje dodatkov. Zahvaljujoč samodejnemu procesu regeneracije so poraba goriva, emisije CO2 in zmogljivost bolj ali manj enake kot brez filtra.

S turbo- in neposrednim vbrizgavanjem – kako se je prebil dizelski motor

Za razliko od bencinskih motorjev dizelski motorji ne potrebujejo zunanjega vira vžiga. Večina dizelskih motorjev uporablja štiritaktni cikel. Zrak se posrka (v prvem taktu) in nato stisne v valju (drugi takt). Kot rezultat tega se temperature dvigne do takšne mere, da se mešanica dizelskega goriva in zraka ob vbrizgavanju samovžge (tretji takt). Rudolf Diesel (*1858, ?1913) je leta 1892 patentiral ta princip. Prvi motor je bil nared za testiranje decembra 1896.

Zamisel Rudolfa Diesla je bila genialna poteza – vendar se brez drugih pionirskih izumov dizelski motor verjetno ne bi prebil. Ena izmed ključnih tehnologij je bila vrstna črpalka za vbrizgavanje goriva (1927), ki je zgladila pot k majhnemu visokohitrostnemu dizelskemu motorju za gospodarska vozila in pozneje za avtomobile. Črpalka je omogočila regulacijo časa vbrizgavanja in količine vbrizganega goriva, da se ustvari potreben pritisk.

Po tem je pomembno vlogo v nadaljnjem uspeha dizelskega motorja igral turbopolnilnik. Zahvaljujoč turbopolnjenju, je dizel kljub nizki vrednosti najvišjega števila obratov v minuti uspel iz zaspanega motorja narediti močnega. Ker dizelski motorji za razliko od bencinskih enot nimajo dušilnega ventila, je za učinkovito poganjanje polnilnika na voljo ustrezna količina izpušnega plina, tudi pri nizkih obratih.

Neposredno vbrizgavanje, pri katerem se gorivo vbrizga neposredno v zgorevalni prostor, in ne v predprostor, je končno pomagalo dizlu doseči nizko porabo goriva zaradi njegove izredne učinkovitosti. Na koncu sta elektronski nadzor in tehnologija s skupnim vodom zaokrožila podobo, s tem da sta zagotovila gladko delovanje motorja.

Višje cene doletele tudi Središčane

Najpomembnejše odločitve 20. seje občinskega sveta so bile sprejem novih cen komunalnih storitev, s katerimi se je občina Središče ob Dravi le pridružila obema ostalima občinama na Ormoškem. Po pregledu poročil o gospodarskih javnih službah jim kaj drugega tudi ni preostalo, saj pri nekaterih dejavnostih ni bilo korekcije cen že od leta 2004 in so se izgube pokrivale iz občinskega proračuna.

Po novi uredbi o formiranju cen je Komunalno podjetje Ormož, kot upravljavec gospodarskih javnih služb, pripravilo elaborate, v katerih so prikazani stroški upravljanja in predlogi novih cen. O njih so se svetniki naprej pogovorili na odborih. Pri ravnanju z odpadki se cena tako dviga za okoli 10 %. Ob tem se je razvila razprava in Jurij Dogša je menil, da bo v prihodnje verjetno vsak plačal toliko, koliko odpadkov bo ustvaril in se bodo na dolgi rok pavšali umaknili, saj so nepravični. Predstavnik KPO Matjaž Vršič je povedal, da obstaja poleg tehtanja, ki je zelo drago, tudi možnost standardizacije cene glede na število družinskih članov v gospodinjstvu, kar bi bilo mogoče urediti tudi z odlokom.

Plačujemo tudi za tisto, česar ne porabimo

Občinski svet Središče ob Dravi je sprejel tudi stališče, s katerim se obrača na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, v katerem apelira, da sta višina in namen vodnega povračila, ki ga plačujejo občani, neustrezna. Višina vodnega povračila se namreč določi na podlagi letnega obsega rabe vode, ki jo določa vodno dovoljenje. Osnova za obračun vodnega povračila je količina iz vodnih virov načrpane vode, izražena v m3. Ker ima javno vodovodno omrežje zaradi dotrajanega sistema pri obratovanju okoli 35 % vodnih izgub, je temu primerno visoka tudi višina vodnega povračila, ki ga mora upravljavec zaračunati uporabnikom in kasneje sredstva nakazati Agenciji Republike Slovenije za okolje. Zato morajo občani v ceni plačevati še za vodo iz vodnih izgub, ki je dejansko ne porabijo. V svojem stališču občinski svet opozarja, da je bila v preteklosti višina vodarine in predvsem še pred leti uvedene omrežnine prenizka, da bi lahko občine vzdrževale vse bolj stare sisteme, pa tudi dvig cen vode je bil dalj časa onemogočen. Če bi lahko občine sredstva, ki so bila namenjena za vodna povračila državi, porabljale za zamenjave dotrajanih sistemov, potem vodnih izgub ne bi bilo toliko, kot jih je danes. Zato je občinski svet pristojnemu ministrstvu predlagal, da preuči višino in namensko porabo, oziroma naj spremeni način obračuna vodnega povračila, saj bi lahko občine zbrana sredstva namenjale za investicije v vodovodno infrastrukturo svojih sistemov.

Svetniki so se pogovarjali tudi o precej neposrečeni ureditvi, da uporabnik krije stroške izgube vode, ki se zgodi pri okvari, ne le od svojega števca naprej, ampak tudi od glavnega voda do svojega števca. S to ureditvijo niso zadovoljni tudi v komunalnem podjetju, saj to ljudi odvrača od tega, da bi bolj redno in hitro javljali okvare, tudi če za njih vedo, ker bodo nič krivi in nič dolžni morali plačati.

Pri odvajanju vode pa so ceno dvignili za kar 60 % in ta sedaj znaša 0,20 evra za kubični meter vode.

Odbor za organiziranje občinskega praznika

Med pobudami, predlogi in vprašanji je bilo nekaj vprašanj v zvezi z infrastrukturo, svetnica Andreja Resman pa je odprla širšo razpravo o praznovanju občinskega praznika. Poudarila je, da ima seveda vsakdo svoj pogled na to, vendar je bila sama ob letošnjem programu na osrednji proslavi razočarana. Ponovno, kot že leto poprej, je predlagala, da se imenuje komisija, ki bo organizirala proslave ob občinskem prazniku, da bi bile bolj slavnostne in prazniku primerne, saj se ji je zdela letošnja bolj podobna veselemu toboganu in promociji enega otroka kot pa občinski proslavi. Ob tem je poudarila, da seveda v proslavi lahko sodelujejo otroci iz vrtca in šole, a z vsebinsko drugačnimi točkami, kot je program izzvenel tokrat.

Tudi župan Jurij Borko se je strinjal, da bo s praznikom treba nekaj narediti, saj levji delež organizacije skoraj mesec dni trajajočega praznovanja pade nanj in na tajnico. Pri tem je izpostavil veliko število prireditev, ki pa pritegnejo le skromno število ljudi in še tistim se mudi domov, kar kaže odnos do občinskega praznika. Zato se je strinjal z zamislijo, da naj se formira odbor, ki bo prevzel vso težo te obsežne organizacije. Svetnik Jurij Dogša pa je spregovoril tudi o samem pomenu in vsebini praznika, ki bi ju bilo treba bolj poudariti. Meni, da bo imel praznik predvsem zaradi njegove človeške note vrednost za današnje in tudi prihodnje rodove.

O rebalansu se v središki občini še ne pogovarjajo, a bo gotovo potreben, ko bodo imeli podatke o razpletu razpisa za kanalizacijo in vodovod. Načrtujejo ga v začetku druge polovice leta.

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!